V medijih
(tekst iz kataloga Mesta žensk)
Za dva groša fantazije v živo
Začelo se je kot eksperiment, iz katerega pa se je razvila serija kratkih oddaj, ki so bile v etru Radia Študent dobrih šest mesecev na sporedu vsak dan.
Ljudske pravljice, pripovedna peta ljudska pesem in bolj ali manj sodobne, avtorske pravljice je material, ki ga uporabljamo. Najbolj nas zanima ljudska pravljica, njena intrepretacija v najpreprostejši obliki, kombinirana z muzikami najrazličnejših žanrov in zvočnih pojavnosti. Ob tem si ne postavljamo omejitev. Zgodbe, zapisane v knjigah, ujete na trak, si jemljemo in jih oblikujemo po svojem notranjem občutku, pravil ni, prav tako ne poslanstva. Ne zanima nas teorija, zanima nas material, ki je preživel stoletja. Ljudsko besedo mečemo s piedestala, kar počnemo, nastaja iz užitka, predstavlja izziv.
Odkrivamo arhetipne svetove, ki so nezavedni del vseh nas in ki jim ne moremo ubežati – tudi v današnji, postmoderni družbi, so osnovna vprašanja, ki si jih zastavlja slehernik, prav taka, kot pred stoletji, mehanizmi reševanja notranjih stisk in etičnih dilem takisto. Eter ponuja enosmerno komunikacijo, da pa bi ugotovili, kako se pripovedovanje obnese v urbanem okolju, v prostoru, kjer pretežno domujejo precej drugačne izrazne prakse, smo izvedli še en poizkus, nadgradnjo našega početja v etru. Kako se branje pravljic prepleteno z glasbeno improvizacijo obnese v klubu? To koga sploh zanima? Ali ljudska pripoved lahko zaživi v popolnoma urbanem prostoru? Izkazalo se je, da ja: obnese se, poleg tega, da zanima nas, zanima tudi druge, živi.
Pravljično ReŠetanje na zaključni večer Mesta žensk bo tako še eno potovanje po kulturnem zemljevidu ubesedene tradicije. Rdeča nit bo motiv ženske v ljudskih in avtorskih pravljicah – brez komentarjev in vrednostnih oznak. Od venezuelske čarovnice Sayone, ki moške zvablja v pogubo, izbirčne grofične, pogumne in pretkane deklice, sestre, žene, ljubimke, lenuhinje, zapeljivke, radovednice, opravljivke, dobre vile, hudobne pa tudi dobre mačehe do skupuške bogatašinje, ljudožerke – ženske v najrazličnejših vlogah, kakor jo vidijo v različnih ljudstvih sveta.
Alenka Veler
